Bojan Sladojević
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Boštjan Mal
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Denis Mušič
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Domen Pečnik
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Dragana Pavlović
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Metka Knez
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Simona Izgoršek Mirnik
Oddelek za otroško in mladostniško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih so resen zdra-vstveni in psihosocialni problem, povezan z visoko obolev-nostjo, smrtnostjo ter tveganjem za kronični potek bolezni. Anoreksija nervoza (AN) ima med duševnimi motnjami naj-višjo smrtnost in pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje na terciarni ravni. Več strokovnih prispevkov opisuje sodobna izhodišča celostne terciarne obravnave otrok in mladostnikov z motnjami hranjenja. Poseben poudarek je namenjen prehranski rehabilitaciji, sindromu ponovnega hranjenja, multidisciplinarnemu in družinsko usmerjenemu pristopu ter vlogi zdravstvene nege. Retrospektivni podatki kažejo, da so hospitalizacije najpogostejše v srednji adolescenci in izrazito pogostejše pri dekletih, vendar so motnje hranjenja pomembno prisotne tudi pri fantih. Sodobni modeli obravnave poudarjajo zgodnje prepoznavanje, strukturirano in varnostno usmerjeno zdravljenje, aktivno vlogo staršev/skrbnikov ter ključno vlogo medicinskih sester kot povezovalnega člena terapevtskega procesa. Integracija strukturiranih prehranskih protokolov in podpornih orodij pomembno prispeva k večji varnosti, boljši stabilizaciji otrok, mladostnikov in izboljšanju dolgoročnih izidov zdravljenja.

Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, terciarna obravnava, sindrom ponovnega hranjenja, prehranska rehabilitacija, zdravstvena nega, multidisciplinarni tim, mladostniki