Slavica Popović
Služba za kardiologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Suzana Gartna
Služba za kardiologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Mojca Naglič
Služba za kardiologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Prirojene srčne napake in motnje srčnega ritma pri otrocih in mladostnikih so eno najzahtevnejših področij pediatrične kardiologije. Sindrom hipoplastičnega levega srca (HLHS) predstavlja eno najkompleksnejših prirojenih srčnih napak, saj je preživetje novorojenčka neposredno odvisno od pravočasnega prepoznavanja, vzdrževanja sistemskega krvnega obtoka in večstopenjskega kirurškega zdravljenja. V sodobni obravnavi otrok pomembno mesto zavzemajo tudi elektrofiziološke preiskave, katetrska ablacija ter diagnostična in intervencijska katetrizacija srca. Prispevek predstavlja organizacijski model zdravstvene nege pri otroku s HLHS ter pri invazivnih pediatričnih kardioloških posegih. Posebej poudarja vlogo medicinske sestre pri kliničnem spremljanju, prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov, pripravi na poseg, pooperativnem oziroma nadzoru po interventnih kardioloških posegih, edukaciji staršev in koordinaciji obravnave. V analiziranem obdobju je bilo opravljenih 56 elektrofizioloških posegov in 74 katetrizacij srca brez večjih zapletov. Izkušnje potrjujejo, da standardizirana priprava, specializirane kompetence medicinskih sester in multidisciplinarno sodelovanje pomembno prispevajo k varni, kontinuirani in družinsko usmerjeni obravnavi otrok s srčno boleznijo.

Ključne besede: prirojene srčne napake; hipoplastično levo srce; pediatrična kardiologija; katetrizacija srca; zdravstvena nega; družina