2. številka Slovenske pediatrije

Tradicionalna številka v sklopu Derčevih dnevov

  • 30 maj 2019
  • Avtor: Primož
  • Število ogledov: 285
  • 0 Komentarji

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!


Razvoj medicine in z medicino tesno povezane zdravstvene nege tudi otrokom in mladostnikom omogoča obravnavo, ki naj bi zagotavljala doseganje čim boljšega zdravja in predvsem kakovostno življenje ne le v zdravstvenih ustanovah, ampak tudi v vsakdanjem zunanjem okolju. Prav zaradi  neslutenega razvoja je pričakovana življenjska doba težko bolnih v današnjem času pričakovano daljša, a pogosto povezana z nujno uporabo zdravil
in zahtevnih medicinsko-tehničnih pripomočkov. Tudi (in predvsem) zdravstveni delavci moramo nenehno slediti skokovitemu razvoju in svoje strokovno znanje neutrudno nadgrajevati. Strokovno védenje je namreč temelj dela medicinske sestre, ki ob opravljanju zaupanih ji nalog upošteva
navodila, protokole in standarde ustanove. Skrb za “gradnjo” lastnega znanja je sicer nadvse pomembna, a nikakor ne dovolj. Ocenjujejo, da je pri bolnih otrocih stopnja tveganja napak pri ravnanju z zdravili kar trikrat večja kot pri odraslih, saj dajanje zdravil dojenčkom in otrokom med
drugim zahteva pravilno izvedbo zapletenih, a odločilnih opravil, kot sta kompleksno izračunavanje individualnih odmerkov zdravil in uporaba estandardiziranih zdravil, ki so namenjena izključno otrokom. Medicinske sestre morajo tudi prepoznati visoko stopnjo tveganja. Pravilen predpis zdravila s strani zdravnika in seveda njegovo upoštevanje ter pravilen izračun količine zdravila glede na predpisani odmerek namreč nikakor niso dovolj. Tudi znanje o medsebojnem vplivanju zdravil glede na kemijske procese, ki se pričnejo odvijati po mešanju dveh ali več različnih učinkovin, ne zadostuje samo po sebi. Predpogoj uresničitve osnovnega cilja − učinkovitega in varnega dajanja zdravil − sta namreč dobra medosebna komunikacija in tvorno sodelovanje zdravstvenih delavcev. V otroštvu so zaradi intenzivne rasti in razvoja energijske potrebe že pri zdravih otrocih bistveno večje. Bolni otroci zaradi kronične bolezni porabijo še bistveno več energije, pri čemer zaradi pomanjkanja teka. Zaužijejo celo manj kalorij. Ker vzdrževanje optimalnega zdravja zahteva najmanj ustrezno zdravo prehrano in zadosten vnos tekočin, je včasih indicirana enteralna prehrana, predvsem pri otrocih, ki energijskim potrebam ne morejo zadostiti z vnosom hrane na “klasičen” način. Poznavanje različnih pristopov k hranjenju in ustrezna zdravstvena nega hranilnih stom sta del specialnih znanj medicinskih sester. Pomembna naloga, ki jo opravljajo medicinske sestre, je skrbno opazovanje bolnega otroka, ključni del doslednega spremljanja otrokovega stanja pa je prepoznavanje znakov premajhnega vnosa hranilnih snovi in tekočin. Pri tem pa si velja “za vedno” zapomniti naslednje − pravoËasen prenos informacij in komunikacija z zdravnikom sta tisti del kritičnega razmišljanja in odgovornosti medicinske sestre, ki najbolj doprineseta k varni in kakovostni obravnavi. Strokovno znanje in veščine, ki jih medicinska sestra dopolnjuje s kritičnim razmišljanjem in prevzemanjem odgovornosti, predvsem pa dobra komunikacija in sodelovanje, so odlike, ki omogočajo razvoj zdravstvene nege ter pomembno doprinesejo k celostni obravnavi otrok in mladostnikov.

Tiskaj
Kategorije: novice
Značke:

Ime:
E-pošta:
Zadeva:
Sporočilo:
x