Klara Mihelič
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenia

Daša Gluvajić
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenia

Izvleček

Otroci, mlajši od dveh let, so zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti dovzetni za zaporo v zgornjih dihalih in obstruktivno spalno apnejo (OSA). Dejavniki tveganja za obstruktivno motnjo dihanja v spanju v tem obdobju so nedonošenost, gastroezofagealni refluks, živčno-mišične bolezni, kraniofacialne nepravilnosti, pridobljene in prirojene bolezni dihal. Diagnozo OSA postavimo s polisomnografijo, ki opredeli tudi stopnjo bolezni. Otorinolaringolog s pregledom in endoskopijo zgornjih dihal v budnem in sediranem stanju pri spontanem dihanju oceni mesto zapore v zgornjih dihalih. Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni in razloga za nastanek zapore. Pri blagi OSA je možno opazovanje in konservativno zdravljenje, medtem ko je zmerna do huda stopnja OSA indikacija za kirurško zdravljenje, če je razlog za nastanek OSA kirurško rešljiv. Najpogostejša kirurška posega sta supraglotoplastika in adenoidektomija.

Ključne besede: dojenček, apneja, polisomnografija, laringomalacija, adenoidektomija