2. številka Slovenske pediatrije letnik 2020

Članki s področja otroške kirurgije

  • 11 junij 2020
  • Avtor: Primož
  • Število ogledov: 1968
  • 0 Komentarji
2. številka Slovenske pediatrije letnik 2020

Druga številka Slovenske pediatrije je vsebuje članke, ki so jih pripravili kirurgi Oddelka za otroško kirurgijo Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Gostujoči urednik je svoje videnje vloge kirurga v pediatriji povzel v uvodniku: "Leto in pol je, odkar smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana praznovali 50 let Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT).  V času njegove ustanovitve leta 1968 je tedanji »ljubljanski« model otroške kirurgije veljal kot sodoben, saj je omogočal, da so bili ob bolnikih stalno prisotni tudi zdravniki in sestre, usmerjeni v  obravnavo pediatričnega kirurškega bolnika. Oddelek so vodili specialisti pediatri, otroke pa so operirali kirurgi posameznih specialnosti, ki so bili predani kirurgiji otrok svoje stroke. Poleg številnih prednosti pa je imel organizacijski model tudi nekaj pomanjkljivosti in se na svetovni ravni ni izkazal za optimalnega. Leta 2019 se je tako KOOKIT razdelil na dva oddelka  – Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok (KOITO), ki ga vodi specialist pediater intenzivist),  in na  Oddelek za otroško kirurgijo (OOK) pod vodstvom specialista kirurških strok).

Otroška kirurgija je v Sloveniji samostojna specializacija od leta 2015. Nekaj specialistov kirurgov je pridobilo naziv specialist otroške kirurgije na podlagi dela. Trenutno je v Sloveniji osem specializantov otroške kirurgije, ki bodo poleg kirurških veščin med specializacijo pridobili tudi dovolj »pediatričnih« znanj, da bodo za večino otrok na oddelku zmožni skrbeti sami. Opravljali bodo splošne kirurške posege (npr. operacije dimeljskih kil ipd.) in se ob tem subspecializirali še na ožjem kirurškem področju (npr. v neonatologiji), medtem ko bodo določene kirurške posege še naprej opravljali urologi, torakalni kirurgi, nevrokirurgi, travmatologi in drugi specialisti kirurških strok.

Neizpodbitno je, da je tudi nezadržen tehnološki razvoj je v zadnjih letih na področju otroške kirurgije naredil svoje – s seboj je »prinesel« manj invazivne operativne postopke, kot sta laparoskopija in torakoskopija, ter s tem omogočil, da se je pomembno skrajšalo trajanje bolnišničnega zdravljenja. In bolj pomembno – zagotovil je, da bolni otroci danes trpijo manj pooperativnih bolečin in bistveno hitreje okrevajo.

Nenazadnje pa so v otroški kirurgiji poseben izziv tudi redke bolezni in prirojena stanja, ki zahtevajo kirurško zdravljenje. Medtem ko je bilo v času Jugoslavije z več kot 20 milijoni prebivalcev priložnosti za ohranjanje kirurških spretnosti vsekakor dovolj, pa ima današnja Slovenija kar desetkrat manj prebivalcev in tudi določenih prirojenih anomalij je zaradi boljšega prenatalnega diagnosticiranja in možnosti prekinitve nosečnosti bistveno manj. »Prihodnost« otroške kirurgije je zato v tesnem sodelovanju naše majhne države z večjimi in zato bolj izkušenimi centri v tujini ter v stalnem dodatnem izobraževanju.

V kakršni koli organizacijski obliki že – ob zasledovanju omenjenih ciljev otroško kirurgijo nedvomno čakajo »svetli« časi."

Tiskaj
Kategorije: obvestila, novice
Značke:

Ime:
E-pošta:
Zadeva:
Sporočilo:
x